GERB je okrajšava za gastroezofagealno refluksno bolezen, pogosto in kronicno bolezen prebavil, ki pomembno vpliva na kakovost življenja. S svojim simptomom zgago je ena najpogostnejših nadlog človeštva. Skoraj ga ni človeka, ki je vsaj enkrat v življenju ne bi izkusil. Od 7 do 10 odstotkov sicer zdravih ljudi muci zgaga vsak dan, do 40 odstotkov pa vsaj enkrat na mesec. Zgaga in nehotno zatekanje tekočine nazaj v žrelo ali usta sta tako značilna simptoma, da zadostujeta zdravniku za postavitev diagnoze brez dodatnih preiskav.

Čezmerno vračanja želodčne vsebine v požiralnik lahko poškoduje sluznico. Vzroki za nastanek so številni, najpomembnejši med njimi pa je prehodna sprostitev zapiralne mišice med želodcem in požiralnikom. Ob dovolj dolgem stiku z jedko vsebino nastanejo različne poškodbe požiralničnega epitelija. Po spremembi načina življenja ali po zdravljenju se lahko ta popolnoma obnovi ali se spremeni v nefunkcionalno vezivno tkivo. Nezdravljen vodi do zapletov, kot sta, denimo, zožitev požiralnika in žlezni karcinom požiralnika.

O gastroezofagealni refluksni bolezni govorimo takrat, kadar zaradi patološkega vračanja soka želodca in/ali dvanajstnika v požiralnik pride do okvare sluznice požiralnika ali pa se bistveno poslabša kakovost življenja. Pogosteje se pojavlja pri moških kot pri ženskah, med nosečnostjo in pri debelih ljudeh.

VZROKI ZA NASTANEK
Najpogostejši vzrok čezmernega zatekanja želodčne kisline v požiralnik je nepravilno delovanje spodnje zapiralke požiralnika. Drugi vzroki so se:

•    Nepravilno delovanje spodnje zapiralke požiralnika
•    Kila požiralnika
•    Način življenja
•    Zdravila

Simptomi
•    Zgaga je pekoči občutek za prsnico v smeri od želodca proti žrelu (70% ljudi)
•    Regurgitacija nehotno vračanje želodčne vsebine v požiralnik
•    Pretirano slinjenje
•    Disfagija ali težko požiranje nastane zaradi motenega prenosa hrane skozi požiralnik (40% ljudi)
•    Odinofagija pa je simptom bolečega požiranja.

Bolnik in GERB
Velika večina bolnikov se zdravi sama na osnovi pridobljenega znanja o bolezni, posvetovanja s prijatelji in po pogovoru s farmacevtom v lekarni. Skušajo spremeniti način življenja in občasno jemljejo zdravila, tj. antacide oziroma blokatorje H2. Samozdravljenje je priporočen način zdravljenja, ko ni alarmnih znakov in težave v dveh tednih popolnoma izginejo.

Farmacevt in GERB
Ljudje, ki se zdravijo brez predhodnega pregleda pri zdravniku, običajno poiščejo nasvet pri farmacevtu v lekarni. Ta lahko brez strahu, da bi zakril znake resne bolezni prebavil, izda zdravila brez recepta. Ali antacid ali blokator H2, vendar šele potem, ko je bolnika povprašal po morebitnih alarmnih znakih. Ti so težje požiranje, hujšanje, zatikanje hrane in vztrajno bruhanje.
Farmacevt ob izdaji zdravila opozori, da samozdravljenje sme trajati le dva tedna in da morajo v tem času težave popolnoma izginiti. Bolnik, ki ima težave še po dveh tednih samozdravljenja, mora obiskati zdravnika.

Helicobacter pylori in GERB
Okužba želodčne sluznice z bakterijo HP je dokazano povezana z različnimi boleznimi želodca in dvanajstnika, denimo z razjedo in sluzničnim vnetjem v dvanajstniku in želodcu. Vendar pri nastanku GERB-a nima nobenega pomena, zato se tu niti ne ugotavlja niti zdravi. Seveda se uvede eradikacijsko zdravljenje, če ena od indikacij za zdravljenje okužbe s HP spremlja GERB.

Preiskave in GERB
Potrebne so pri alarmnih znakih, pri bolnikih s pogostnimi težavami, če zdravila ne pomagajo, pa tudi, če ima bolezen neznačilne znake. S preiskavami se potrdi diagnoza, oceni hudost bolezni in izključijo zapleti. Če endoskopski pregled ne zazna vidnih sprememb na požiralnični sluznici, pridejo v poštev druge metode za potrditev diagnoze.

Druga simptomatika in GERB
Bolezen lahko kaže simptome tudi zunaj požiralnika. Najpogosteje so to bolečina za prsnico, astma, kronični kašelj in hripavost. Ker se srčna bolečina za prsnico ne more ločiti od bolečine, ki jo povzroči GERB, mora bolnika pregledati kardiolog. Obe bolečini se namreč lahko pojavita med telesno obremenitvijo, sta zelo pogosti in lahko tudi sočasni, zato značilni simptomi za GERB ne potrjujejo, da je vzrok za srčno bolečino v prebavilih. Podrobnejšo zdravniško obravnavo seveda zahtevajo tudi drugi simptomi zunaj požiralnika.

Življenjske navade in GERB
Priporoča se dieta, ležanje z dvignjenim zglavjem, opustitev ležanja 3 do 4 ure po obroku hrane, prenehanje kajenja, normalna telesna masa, izogibanje tesni obleki in zamenjava nekaterih zdravil. Pri nekaterih bolnikih se že le s spremembo načina življenja težave zmanjšajo ali izginejo, pri drugih pa zadostujejo manjši odmerki zdravil.

Priporoča se:
•    Redno pijte vode na tešče
•    Pijte vodo pol ure pred obrokom in fizičnimi napori
•    3 do 4 ure po obroku se izogibajte večjim naporom
•    izogibajte pijačam, ki spodbujajo izločanje kisline
•    zaužijte več manjših obrokov dnevno
•    opustite kajenje
•    Vzdržujte normalno telesno temperaturo
•    Izogibajte se tesnim oblačilom

Odsvetuje se uživanje:
•    Alkohola in gaziranih pijač
•    Kave
•    Pravega čaja
•    Čokolade, lešnikov, orehov
•    Poprove mete, mentola
•    Kislih živil
•    Mleka
•    Mastnih in začinjenih jedi