Opisovanja in navajanja tako mnogovrstne uporabnosti, ki jo imajo zdravilna zelišča, ne moremo končati, ne da bi se spomnili na med z njegovo prav izredno zdravilnostjo.

Čebele (tudi ose, čmrlji, sršeni) nabirajo v cvetličnih medovnikih nektar, ga v svojih mednih golšah predelajo, fermentirajo, se pravi mu primešajo' fermenta invertaze, snovi, ki razstavlja trstni oziroma pesni sladkor na sadni in grozdni sladkor; ta sladki sok še zgoste in ga odlagajo' v satovju. Poleg sladkorja so v medu še vonjavne snovi, sluzi, beljakovine, eterična olja, kisline, vitamini Bi, B2, B6 in C, rudninske soli in voda.

Gospodarski pomen ima samo čebelji med. Rek: priden je kot čebela, kaže, da poznamo marljivost čebel, ni pa veliko ljudi, ki bi vedeli, da mora 2000 »muh« prek vsega poletja pridno delati, da nabere K kg medu. Med je iz nektarja različnih cvetlic, gozdni med pa je iz sladke mane na listih predvsem hrasta in na iglavcih, kjer se naselijo kaparji in ušice.

Različne vrste medu imajo imena po rastlinah, na katerih so čebele nabrale sladino; tako poznamo akacijevec, lipovec, smrekovec, ajdovec, kostanjevec, manovec. Naš travniški med je nabran na vseh mogočih travniških rastlinah, zato je mešan cvetlični med. Navadno je našemu cvetličnemu medu primešan gozdni in prav zato je tako zdravilen. Iz Primorja dobivamo žajbljevec, rožmarinovec, iz Like in Korduna med materine dušice; so še druge čiste vrste. Po aro-mi, okusu, barvi, gostoti se vrste medu seveda med seboj nekoliko razlikujejo, tudi so različno židki in se različno hitro zgoste, kristalizirajo'. Grozdni sladkor je namreč manj topen in rad kristalizira. Vsi so zdravilni, vsak pa je še po svoje učinkovit.

V Sloveniji imamo izključno hladno točen med, le redko dobimo tudi med v majhnih satovih. Pri kuhanju ali segrevanju izgubi med zdravilnost, vitamini in fermenti se razkroje, izparijo eterična olja, mravljinčna kislina in delno vonjave. Čez 45° C segret med je le še malo vredno nasladilo! Med še ne uživa slovesa, ki ga po svoji hranilnosti in zdravilnosti zasluži. Mnogi ne zaupajo medu iz trgovine, drugi govore, da jim med povzroča težave, da jih po medu peče zgaga. Večinoma so neutemeljeni pomisleki in dvomi o kakovosti medu. Danes medu ne ponarejajo veliko, ker je z dobrimi metodami in pripravami ponaredke kaj lahko odkriti. Na izbiro imamo različne vrste dobro hranilnega in zdravilnega medu, ki veča delovno sposobnost in ugodno vpliva na zdravje in počutje. Poprečno porabi naš človek komaj dobro tretjino količine medu, ki pride na zahodnega Evropejca.

Lastnosti pristnega medu. Pristen, neponarejen med je gost, dokler je hladen, se tralkasto vleče in se da raztegniti v tanke nitke. Je lepo dišeč, sladek, nevsiljiv, lepljiv, zlato rumen do rdečkasto rjav. Rad se strdi, zato ima tudi ime strd.
Shranjevanje medu. Zrel med se drži več let, če je shranjen na hladnem in temnem prostoru, v dobro zaprti posodi, najboljša je iz temnega stekla.

0 zdravilnosti medu.
Med ima zdravilno moč: mehča, čisti, celi rane in zelo
krepi. Naša kri vsebuje 0,1 % grozdnega sladkorja. Grozdni sladkor pride iz medu, ki smo ga zaužili, neposredno v kri. Na človeški organizem ima med dvojni učinek. Neposredno delovanje se pokaže povsod tam, kjer pride med z bolnim delom telesa v neposreden dotik, npr. obliž na rano ali čir ali zaužit v želodcu. Tako zamori bakterije in čisti. Posreden učinek pa je v tem, da med krepi bolno telo in ga s tem dela bolj odporno. Med ni samo zelo redilen,
ampak tudi lahko prebavljiv, krepi kri in ugodno uravnava iztrebljanje. Zdravljenje z medom. V naslednjem poglavju »Ljudski recepti za zdravljenje z medom« je za nekatere bolezni priporočena kura z medom. Tako zdravljenje z medom je prav izredno in je pomagalo že v mnogih primerih, ko so vsa druga zdravila odrekla. Navodil se je treba natančno držati. Po 10 tednov pijemo po požirkih 3jkrat na dan vselej 1 uro pred zajtrkom, pred kosilom in
1 uro po večerji 1/2 skodelice preliva iz 1/2 čajne žličke mešanice kamilic in
rmana, vsakega pol; čaju dodamo naslednjo količino medu:

1. teden trikrat na dan po    1/2 čajne žličke
2. teden trikrat na dan po     1 čajno žličko
3. teden trikrat na dan po 1 1/2 čajne žličke
4. do 7. teden trikrat na dan po 2 čajni žlički
8. teden trikrat na dan po 134 čajne žličke
9. teden trikrat na dan po     1 čajno žličko
10. teden trikrat na dan po    1/2 čajne žličke

Med dodamo, ko se je čaj toliko ohladil, da ga lahko pijemo. Najbolje je, da že zjutraj pripravimo dnevni obrok z medom, jutranjo dozo spijemo, ostalo shranimo v termovki za opoldne in zvečer. Kuro smemo po dveh ali treh vmesnih tednih ponavljati, dokler se ne pokaže trajno bistveno zboljšanje celotnega počutja; to pa je odvisno od bolezni in telesnega ustroja. Med kuro se popolnoma odrečemo alkoholu in ruskemu čaju, prav tako vsem pijačam z ogljikovo kislino, kot so pivo, sodavica, vinski in mlad sadni mošt idr. Kaje¬nje popolnoma opustimo. Držimo se določene diete: samo lahko prebavljive jedi, mesa malo, nikakor ne svinjskega in svinjske masti, veliko zelenjave in surovega kislega zelja, sirove jedi (skutnice); uporabljamo le lahek sadni ocet in nobenih ostrih začimb, solimo malo.

Ljudski recepti z medom.
V ljudskem zdravilstvu je pristen čebelni med eno izmed najbolj cenjenih naravnih zdravil. Izmed mnogih mogočih uporab bomo našteli nekatere:

Za astmatika je zvečer pravo okrepčilo 1 čajna žlička medu, dobro pomeša¬nega z nastrganim hrenom (št. 38). Tudi medna kura olajšuje.
Pri oteklih bezgavkah grgramo mlačen žajbeljnov čaj  (št.  150), oslajen z
medom. Ali:  iz zdrobljene posušene njivske preslice (št.  107)  in medu napravimo
ovitek. Pri bledičnosti napravimo več mednih kur z enotedenskimi presledki.