S tekom si lahko priborimo brezplačno kakovostno življenje. In ne samo, da ohranimo vitko ter čvrsto postavo, nenadoma prekipevamo od ustvarjalnosti, energije, pokamo od vitalnosti, navdaja nas veselje, pozitivne misli, na občutke sreče nam ni treba čakati, kajti čutimo jih. Zdravnik bo navdušen nad našo krvno sliko, šef in sodelavci pa nad našimi zamislimi. Jesen in zima mineta brez prehlada. V primeru, da si damo, preden pričnemo s tekom zmeriti krvne vrednosti, potem pa čez štiri tedne še enkrat vam zagotavljam, da se bo tudi vaš zdravnik začel ukvarjati s tekom. Zakaj? Ker tek znižuje raven holesterola. Trigliceridi (krvne maščobe) upadejo, »dobri« holesterol HDL pa naraste. Kri se bolje pretaka. Tek hkrati znižuje raven sečne kisline, preprečuje sladkorno bolezen in osteoporozo.

Tečemo lahko le 30 minut na dan, vendar pod pravim pulzom. Kajti ko se gibljemo s pravim pulzom, možgani prejemajo še enkrat več kisika. To začutimo, ko postanemo naenkrat veseli. ZA TEK NIKOLI NI PREPOZNO.

Ko se odločimo za tek je zelo pomembno, kako tečemo. Če tečemo AEROBNO pomeni, da tečemo ob obilju kisika. Tečemo brez naprezanja, mišičje ima dovolj kisika, da kuri maščobo. Če tečemo ANAEROBNO pomeni, da se močno naprezamo, mišičju pohaja kisik in da bi hitro prišlo do energije, mora kuriti ogljikove hidrate. Zapomniti si moramo, da samo s tekom v aerobnem območju, torej ko ima telo dovolj kisika, kurimo maščobe in pa seveda tako načrtovan tek dobro vpliva na telo in dušo.

Pulz pri teku je pomemben tudi zaradi zdravja. Kajti brž, ko človek prehitro teče, ko torej telesu začne primanjkovati kisika, si poškoduje imunski sistem. Kdor hoče »hitreje, više, močneje«, torej anaerobno, izpostavlja svoje telo valovom prostih radikalov, tistih napadalnih molekul kisika, ki uničujejo celice telesa in slabijo njegovo obrambo. Ob preveč intenzivnem treniranju narašča tudi količina stresnega hormona kortizola in dodatno slabi imunski sistem.

Kot smo že večkrat omenili, nobena dieta ne deluje. Če želimo shujšati dolgoročno, moramo ravnati tako, da maščobo pokurimo. Toda maščobo pokurimo le v mišičju in samo ob obilju kisika. Tik, preden telo preklopi s kurjenja maščobe na kurjenje ogljikovih hidratov. Takrat namreč kuri samo maščobo.

Da tečemo vsak dan, z enodnevno pavzo, je pomembno zato, da tek sčasoma spremeni našo telesno kemijo oziroma telo navadimo na kurjenje maščob. Ko začnemo teči, v pol ure pokurimo le 0,1 grama maščobe. Po štirih tednih rednega teka, naše mišice pokurijo že 5 gramov maščobe, torej 50 krat več. Čez dvanajst tednov pa že 25 gramov – to je 225 kalorij čiste maščobe. S treningom v telesu močno naraste količina encimov, ki razgrajujejo maščobo. Mišična masa se povečuje, salo se topi.

Tek pospeši presnovo za 25 odstotkov in sicer za ves dan. Tudi, ko se po teku sproščamo s knjigo v rokah, naše telo še vedno kuri maščobo. Telo ali stroj za kurjenje maščob, je treba samo zagnati.

Tek zelo  dobro vpliva tudi na naše prehranjevalne navade. Kdor teče, avtomatično začne pravilno jesti. Ješčnost se samodejno spremeni. Tekač poje več ogljikovih hidratov in beljakovin ter manj maščob. Več sadja in zelenjave, manj mesa. Pametneje je teči, kot pa prebirati knjige o prehrani. Toda pozor! Prehrana pri aktivnem tekaču je sestavljena drugače, kot pri ljudeh, ki se ne gibajo vsakodnevno.

Bolje so prekrvavljeni in oskrbljeni s kar z dvojno količino kisika. To nas zdrami ter okrepi zbranost in zmogljivost našega miselnega stroja.

Tek ohranja možgane mlade. V njih nastajajo nove podatkovne avtoceste. Povezave med možganskimi celicami se nenehno množijo. Praviloma število povezav z leti upada.

Tek ostri spomin, izboljšuje sposobnost učenja in dviga ustvarjalnost na vrhunec.

Ni ji več treba proizvajati toliko redilnega hormona inzulina. Telesne celice postanejo občutljivejpe na inzulin, ki znižuje raven sladkorja v krvi. To zmanjpuje tveganje, da bi zboleli za starostno sladkorno bolezen.

Proizvodnja moškega spolnega hormona testosterona naraste. Ta hormon skrbi za potenco in prispeva k vsestranski moči.

Delovanje mišic se izboljša, prekrvavljenost naraste.

Število celic ubijalk zelo naraste. Sposobnost imunskih celic, da uničujejo bakterije, viruse in rakaste celice, se okrepi.

Pljuča se krepijo. Prezračevanje in prekrvavljenost se izboljšata. Celo telo je bolje oskrbljeno s kisikom. Pljuča hitreje izločajo ogljikov dioksid.

Srce se krepi in je bolj učinkovito. Pulz v mirovanju se zniža. Srce se lahko bolje spočije in zato dlje živi. Kri postane redkejša. Delež slabih krvnih maščob upada, »dobrega« holesterola HDL pa raste. Krvni tlak se normalizira.